Izberi       

 

Prazniki in dela prosti dnevi, za 5 let naprej in nazaj, v Sloveniji, Avstriji, na Hrvaškem, v Italiji in na Madžarskem in za vsak mesec izračun delovnih dni. Za Slovenijo in Avstrijo tudi izračun delovnih ur na mesec in prazničnih ur. Zelo priročno za obračun plač, kilometrin, prevozu na delo, dohodnino...


  • Prazniki in dela prosti dnevi v SLOVENIJI - 2020

  • Novo leto

    sreda, 1.1.2020

      

    Novo leto

    cetrtek, 2.1.2020

      

    Prešernov dan

    sobota, 8.2.2020

      

    Velika noč

    nedelja, 12.4.2020

      

    Velikonočni ponedeljek

    ponedeljek, 13.4.2020

      

    Dan upora proti ukopatorju

    ponedeljek, 27.4.2020

      

    Praznik dela

    petek, 1.5.2020

      

    Praznik dela

    sobota, 2.5.2020

      

    Binkošti

    nedelja, 31.5.2020

      

    Dan Primoža Trubarja

    ponedeljek, 8.6.2020

      

    Dan državnosti

    cetrtek, 25.6.2020

      

    Marijino vnebozetje

    sobota, 15.8.2020

      

    Združitev Primorskih Slovencev z maticnim narodom

    ponedeljek, 17.82020

      

    Vrnitev Primorske k matični domovini

    torek, 15.9.2020

      

    Dan suverenosti

    nedelja, 25.10.2020

      

    Dan reformacije

    sobota, 31.10.2020

      

    Dan spomina na mrtve

    nedelja, 1.11.2020

      

    Dan Rudolfa Maistra

    ponedeljek, 23.11.2020

      

    Božič

    petek, 25.12.2020

      

    Dan samostojnosti in enotnosti

    sobota, 26.12.2020

      

      - Pustni torek

    torek, 25.2.2020

     


  • Mesec: Februar, Leto: 2020
  • Prešernov dan, 

    Pustni torek 25.2.2020

    Število dni: 29
    Vikend dni: 9
    Praznik dni: 0

    Delovnih dni: 20
  • 40 urni delovni teden
    Praznične ure: 0
    Delovne ure: 160
    Ure skupaj: 160


  • Prešernov dan (s polnim uradnim imenom Prešernov dan, slovenski kulturni praznik) je osrednji slovenski kulturni praznik in državni praznik - dela prost dan v Republiki Sloveniji, obletnico smrti največjega slovenskega pesnika Franceta Prešerna. Na ta dan poteka osrednja državna proslava, na kateri podelijo Prešernove nagrade in nagrade Prešernovega sklada za vrhunske dosežke na področju umetnosti v Sloveniji. Proslava ob obletnici pesnikove smrti je prvič postala vseslovenska po sklepu osvobodilnega gibanja leta 1941, med drugo svetovno vojno, vendar je bil tedaj to praznik vseslovanske enotnosti in so ga praznovali 7. februarja. 8. februar se kot praznik slovenske kulture praznuje od leta 1945 naprej.

    France Prešeren
    Slovenski pesnik, 3. december 1800, Vrba, † 8. februar 1849, Kranj. France Prešerense je rodil v kmečki družini. Po uspešno zaključenem študiju na dunajski pravni fakulteti se je vrnil v Ljubljano, kjer je delal kot odvetnik. V tem času je napisal večino svojih pesmi, pri pisanju katerih ga je pomembno usmerjal prijatelj Matija Čop. Prešeren je prvi Slovenec, ki se je po kakovosti svojega pisanja lahko kosal s sodobniki po Evropi, kjer je tedaj vladala romantična usmeritev. Življenjska pot pesnika, nesrečno zaljubljenega v bogato Primičevo Julijo, ki ji je posvetil Sonetni venec (1834) in nekatere druge ljubezenske pesmi, je bila polna raznovrstnih preizkušenj. Njegovi prijatelji so umirali eden za drugim, kot pesnik pa v času svojega življenja ni bil priznan. V zadnjih letih življenja se je vse bolj soočal z malodušjem, težavami z alkoholom, ki je nazadnje povzročil njegovo smrt. France Prešeren danes velja za največjega slovenskega pesnika. Del njegove pesmi Zdravljica, napisane leta 1844, je besedilo državne himne Republike Slovenije, obletnica njegove smrti pa osrednji državni kulturni praznik. V manjšem obsegu obeležujemo tudi obletnico njegovega rojstva kot Ta veseli dan kulture. (vir:wikipedija)


  • Pust (Pustni teden) je čas, ko se napravimo v pustno šemo, maškaro.
    Pustni čas je premakljiv in je odvisen od velike noči (pustna nedelja je 45 dni, pustni torek 47 dni pred veliko nočjo). Prava pustna dneva sta dva; pustna nedelja (v liturgiji quinquagesima) in pustni torek. Ime tega časa se smiselno veže na latinsko besedno zvezo domenica ante carnes tollendas ali levendas (nedelja, preden se umakne, pusti meso, predpostna nedelja). Samo praznovanje pusta sega v predkrščansko dobo, njeno izročilo so prevzeli Rimljani in si v prepomladnem času ustvarili več praznikov ob katerih so se tudi šemili. Praznovanje in šemljenje se je klub upiranju uveljavljajoče se Cerkve nadaljevalo tudi po pokristjanjenju; od 10. stoletja pa je odpor ponehal. V srednji Evropi so se po letu 1300 zabave prenesle na čas pred štiridesetdnevnim postom. Beseda pust, ki jo je poznal že Trubar, je verjetno nastala iz »mesopust«, to je iz besed meso in postiti se ali iz meso in pustiti, kar bi bil dobeseden prevod iz italijanskega izraza carneleva v pomenu »opusti meso«. Iz italijanskega carneleva je nastala beseda carnevale, iz te pa evropska kulturna beseda karnevál v pomenu »praznovanje pusta« ali »pustovanje, pust«. Danes je pri nas izraz mesopust zastarel in se ne uporablja več, v ruskem okolju pa še vedno pomeni »štiridesetdnevni post« K pomenu besede »maškara, pustna šema« obstajajo še izrazi: pústar, pústnjak, pústnik, fášenk in kurent. Izraz pústnik pomeni še izraz za meseca februar in marec. Kot splošna beseda ima kurent pomen »pustna šema v kožuhu, z zvonci okrog pasu in posebnim pokrivalom, znana v vzhodni Sloveniji« (vir:wikipedija)



   

 

| Slovenija | Avstrija | Hrvaška | Italija | Madžarska |

20142015201620172018201920202021202220232024 |


 
       
         
 
 

  All rights reserved. © Copyright 2009 - 2019 Powered by Pisarna386.com ®  Author Robert Kolar. Verzija 17.6.11