Izberi       

 

Prazniki in dela prosti dnevi, za 5 let naprej in nazaj, v Sloveniji, Avstriji, na Hrvaškem, v Italiji in na Madžarskem in za vsak mesec izračun delovnih dni. Za Slovenijo in Avstrijo tudi izračun delovnih ur na mesec in prazničnih ur. Zelo priročno za obračun plač, kilometrin, prevozu na delo, dohodnino...


  • Prazniki in dela prosti dnevi v SLOVENIJI - 2019

  • Novo leto

    torek, 1.1.2019

      

    Novo leto

    sreda, 2.1.2019

      

    Prešernov dan

    petek, 8.2.2019

      

    Velika noč

    nedelja, 21.4.2019

      

    Velikonočni ponedeljek

    ponedeljek, 22.4.2019

      

    Dan upora proti ukopatorju

    sobota, 27.4.2019

      

    Praznik dela

    sreda, 1.5.2019

      

    Praznik dela

    cetrtek, 2.5.2019

      

    Binkošti

    nedelja, 9.6.2019

      

    Dan Primoža Trubarja

    sobota, 8.6.2019

      

    Dan državnosti

    torek, 25.6.2019

      

    Marijino vnebozetje

    cetrtek, 15.8.2019

      

    Združitev Primorskih Slovencev z maticnim narodom

    nedelja, 17.82019

      

    Vrnitev Primorske k matični domovini

    nedelja, 15.9.2019

      

    Dan suverenosti

    petek, 25.10.2019

      

    Dan reformacije

    cetrtek, 31.10.2019

      

    Dan spomina na mrtve

    petek, 1.11.2019

      

    Dan Rudolfa Maistra

    sobota, 23.11.2019

      

    Božič

    sreda, 25.12.2019

      

    Dan samostojnosti in enotnosti

    cetrtek, 26.12.2019

      

      - Pustni torek

    torek, 5.3.2019

     


  • Mesec: Marec, Leto: 2019


  • Pustni torek 5.3.2019

    Število dni: 31
    Vikend dni: 10
    Praznik dni: 0

    Delovnih dni: 21
  • 40 urni delovni teden
    Praznične ure: 0
    Delovne ure: 168
    Ure skupaj: 168



  • Pust (Pustni teden) je čas, ko se napravimo v pustno šemo, maškaro.
    Pustni čas je premakljiv in je odvisen od velike noči (pustna nedelja je 45 dni, pustni torek 47 dni pred veliko nočjo). Prava pustna dneva sta dva; pustna nedelja (v liturgiji quinquagesima) in pustni torek. Ime tega časa se smiselno veže na latinsko besedno zvezo domenica ante carnes tollendas ali levendas (nedelja, preden se umakne, pusti meso, predpostna nedelja). Samo praznovanje pusta sega v predkrščansko dobo, njeno izročilo so prevzeli Rimljani in si v prepomladnem času ustvarili več praznikov ob katerih so se tudi šemili. Praznovanje in šemljenje se je klub upiranju uveljavljajoče se Cerkve nadaljevalo tudi po pokristjanjenju; od 10. stoletja pa je odpor ponehal. V srednji Evropi so se po letu 1300 zabave prenesle na čas pred štiridesetdnevnim postom. Beseda pust, ki jo je poznal že Trubar, je verjetno nastala iz »mesopust«, to je iz besed meso in postiti se ali iz meso in pustiti, kar bi bil dobeseden prevod iz italijanskega izraza carneleva v pomenu »opusti meso«. Iz italijanskega carneleva je nastala beseda carnevale, iz te pa evropska kulturna beseda karnevál v pomenu »praznovanje pusta« ali »pustovanje, pust«. Danes je pri nas izraz mesopust zastarel in se ne uporablja več, v ruskem okolju pa še vedno pomeni »štiridesetdnevni post« K pomenu besede »maškara, pustna šema« obstajajo še izrazi: pústar, pústnjak, pústnik, fášenk in kurent. Izraz pústnik pomeni še izraz za meseca februar in marec. Kot splošna beseda ima kurent pomen »pustna šema v kožuhu, z zvonci okrog pasu in posebnim pokrivalom, znana v vzhodni Sloveniji« (vir:wikipedija)



   

 

| Slovenija | Avstrija | Hrvaška | Italija | Madžarska |

20142015201620172018201920202021202220232024 |


 
       
         
 
 

  All rights reserved. © Copyright 2009 - 2019 Powered by Pisarna386.com ®  Author Robert Kolar. Verzija 17.6.11