Izberi       

 

Prazniki in dela prosti dnevi, za 5 let naprej in nazaj, v Sloveniji, Avstriji, na Hrvaškem, v Italiji in na Madžarskem in za vsak mesec izračun delovnih dni. Za Slovenijo in Avstrijo tudi izračun delovnih ur na mesec in prazničnih ur. Zelo priročno za obračun plač, kilometrin, prevozu na delo, dohodnino...


  • Prazniki in dela prosti dnevi v SLOVENIJI - 2020

  • Novo leto

    sreda, 1.1.2020

      

    Novo leto

    cetrtek, 2.1.2020

      

    Prešernov dan

    sobota, 8.2.2020

      

    Velika noč

    nedelja, 12.4.2020

      

    Velikonočni ponedeljek

    ponedeljek, 13.4.2020

      

    Dan upora proti ukopatorju

    ponedeljek, 27.4.2020

      

    Praznik dela

    petek, 1.5.2020

      

    Praznik dela

    sobota, 2.5.2020

      

    Binkošti

    nedelja, 31.5.2020

      

    Dan Primoža Trubarja

    ponedeljek, 8.6.2020

      

    Dan državnosti

    cetrtek, 25.6.2020

      

    Marijino vnebozetje

    sobota, 15.8.2020

      

    Združitev Primorskih Slovencev z maticnim narodom

    ponedeljek, 17.82020

      

    Vrnitev Primorske k matični domovini

    torek, 15.9.2020

      

    Dan suverenosti

    nedelja, 25.10.2020

      

    Dan reformacije

    sobota, 31.10.2020

      

    Dan spomina na mrtve

    nedelja, 1.11.2020

      

    Dan Rudolfa Maistra

    ponedeljek, 23.11.2020

      

    Božič

    petek, 25.12.2020

      

    Dan samostojnosti in enotnosti

    sobota, 26.12.2020

      

      - Pustni torek

    torek, 25.2.2020

     


  • Mesec: Maj, Leto: 2020
  • Praznik: Praznik dela, Praznik dela, Binkošti, 

    Število dni: 31
    Vikend dni: 10
    Praznik dni: 1

    Delovnih dni: 20
  • 40 urni delovni teden
    Praznične ure: 8
    Delovne ure: 160
    Ure skupaj: 168


  • Praznik dela
  • (v Sloveniji praznik 1. in 2. Maj)
    (znan tudi kot prvi maj) je mednarodni praznik delavstva,
    ki ga 1. maja vsako leto praznujejo v večini držav sveta, redka izjema so ZDA. Praznik je izvorno spomin na krvave demonstracije v ameriškem Chicagu v teh dneh leta 1886, znane pod imenom Haymarketski izgred, pa tudi največje praznovanje socialnih in gospodarskih dosežkov mednarodnega delavskega gibanja. Zaradi politično levega navdiha, ki ga nosi praznik, je bil prvi maj skozi vso svojo zgodovino izstopajoči dogodek za demonstracije različnih socialističnih, komunističnih in anarhističnih skupin.
    Tradicija prvega maja kot mednarodnega praznika dela se pričenja v letu 1886 s Haymarketskim izgredom, ko je Federacija organiziranih obrti in delavskih zvez po uspehih, ki jih je doseglo kanadsko delavsko gibanje zlasti leta 1872, zahtevala več delavskih pravic, med njimi predvsem uzakonjen 8-urni delavnik. V podporo pritisku delavskih organizacij, da bi ta predpis stopil v veljavo s 1. majem tega leta, so se na ta rok v Chicagu organizirale trume delavcev in pričele splošno stavko. 4. maja so se delavci zbrali na mestnem trgu Haymarket, kjer je po začetnem miru pred policijsko četo vendarle eksplodirala bomba in ubila 8 policistov. Na to je policija odgovorila s streljanjem in ranjenjem več deset ljudi; ker mnogi niso tvegali morebitne aretacije ob obisku uradne zdravstvene pomoči, se je število žrtev ustavilo pri 11. Kasneje je bila pravica do 8-urnega delavnika kljub vsemu uveljavljena, v spomin na tragičen dogodek pa so se odvili tudi veliki izgredi leta 1894 in 1919.Po teh dogodkih se je ta majski dan v delavskih krogih imel za praznik dela, ki so ga ljudje obeleževali z različnimi rituali, med drugim v množici dežel s kurjenjem kresov v spomin na dogodke leta 1886. V 20. stoletju je prvi maj pridobil uraden status praznika dela, začenši v Sovjetski zvezi. Praznovanja delavskega dne so v času hladne vojne v komunističnih državah dobila obliko velikih vojaških parad in vladno podprtih zborovanj delavstva. V današnjem času je obeleževanje prvega maja še vedno močno povezano z velikimi zborovanji ali protesti delavcev po mnogih mestih celotnega sveta, navadno pa jih organizirajo delavske organizacije, kakršne so sindikati. Temu pa ni tako v Združenem kraljestvu in Združenih državah Amerike, kjer je, zlasti v slednjih, protikomunistična politika v prvi polovici 20. stoletja, znana tudi kot rdeči strah, pregnala praznovanje prvega majskega dne in ga nadomestila z dnevom prava.
    (vir:wikipedija)


  • Binkošti
  • ali praznik Svetega Duha (tudi »praznik tednov«)
    so praznični dan v cerkvenem koledarju. Beseda binkošti izvira iz grške besede pentekoste, kar pomeni petdeseti. Na 50. dan po veliki noči, rimokatoličani praznujejo prihod svetega Duha, ki je simboliziran tudi z rdečo barvo v bogoslužju (za razliko od siceršnje bele barve). Sveti Duh naj bi se, po Lukovem poročilu (Apostolska dela 2,2-13), z ognjem in viharjem spustil na zbrane apostole. Sveti Duh je zbranim apostolom dal dar govorjenja v različnih jezikih: po tem so govorili tako, da so jih lahko hkrati razumeli govorci različnih jezikov in narečij. Carigrajski koncil je kot podobo Svetega Duha priznal goloba. V pravoslavnih Cerkvah praznujejo na 50. dan po veliki noči praznik Svete Trojice, praznik Svetega Duha pa šele naslednji (51.) dan. Binkoštna nedelja je dela prost dan. Binkoštni ponedeljek, ki je v nekaterih državah dela prost dan, v Sloveniji ni.
    (vir:wikipedija)



       

     

    | Slovenija | Avstrija | Hrvaška | Italija | Madžarska |

    20152016201720182019202020212022202320242025 |


     
           
             
     
     

      All rights reserved. © Copyright 2009 - 2020 Powered by Pisarna386.com ®  Author Robert Kolar. Verzija 20.03.22