Izberi       

 

Prazniki in dela prosti dnevi, za 5 let naprej in nazaj, v Sloveniji, Avstriji, na Hrvaškem, v Italiji in na Madžarskem in za vsak mesec izračun delovnih dni. Za Slovenijo in Avstrijo tudi izračun delovnih ur na mesec in prazničnih ur. Zelo priročno za obračun plač, kilometrin, prevozu na delo, dohodnino...


  • Prazniki in dela prosti dnevi v SLOVENIJI - 2020

  • Novo leto

    sreda, 1.1.2020

      

    Novo leto

    cetrtek, 2.1.2020

      

    Prešernov dan

    sobota, 8.2.2020

      

    Velika noč

    nedelja, 12.4.2020

      

    Velikonočni ponedeljek

    ponedeljek, 13.4.2020

      

    Dan upora proti ukopatorju

    ponedeljek, 27.4.2020

      

    Praznik dela

    petek, 1.5.2020

      

    Praznik dela

    sobota, 2.5.2020

      

    Binkošti

    nedelja, 31.5.2020

      

    Dan Primoža Trubarja

    ponedeljek, 8.6.2020

      

    Dan državnosti

    cetrtek, 25.6.2020

      

    Marijino vnebozetje

    sobota, 15.8.2020

      

    Združitev Primorskih Slovencev z maticnim narodom

    ponedeljek, 17.82020

      

    Vrnitev Primorske k matični domovini

    torek, 15.9.2020

      

    Dan suverenosti

    nedelja, 25.10.2020

      

    Dan reformacije

    sobota, 31.10.2020

      

    Dan spomina na mrtve

    nedelja, 1.11.2020

      

    Dan Rudolfa Maistra

    ponedeljek, 23.11.2020

      

    Božič

    petek, 25.12.2020

      

    Dan samostojnosti in enotnosti

    sobota, 26.12.2020

      

      - Pustni torek

    torek, 25.2.2020

     


  • Mesec: December, Leto: 2020
  • Praznik: Božič, Dan samostojnosti in enotnosti, 

    Število dni: 31
    Vikend dni: 8
    Praznik dni: 1

    Delovnih dni: 22
  • 40 urni delovni teden
    Praznične ure: 8
    Delovne ure: 176
    Ure skupaj: 184


  • Božič
  • Slovensko ime Božič za praznik Jezusovega rojstva izhaja iz pomena "mali bog". Praslovani so namreč ob zimskem sončnem obratu praznovali rojstvo Svarožiča, Svarogovega sina, ki je poosebljal mlado sonce, ki v tem času doseže svojo najnižjo točko na obzorju. Drugo ime, poznano za to praznovanje je koleda, ki je poznano tudi zahodnim in vzhodnim Slovanom. Ime prihaja iz osnove krog - letni cikel. V predkrščanskem času je bil namreč čas razumljen ciklično in ne linearno, kakor danes. Iz besede koledo izhaja tudi kolednica, za ljudske pesmi, ki so se tradicionalno pele v času božiča in za šego koledovanja, ki je še danes poznana. Tretje ime poznano vsem Slovanom je kračun, ki po prvi teoriji pomensko pomeni "kratki". V Sloveniji se je spomin na praznik kračuna ohranil med drugim v priimkih. Druga teorija izvora imena kračun pravi, da pomeni "prihod", kar ustreza latinskemu "adventus". Drugo ime, ki je poznano Slovanom je ščodry večer (v različnih oblikah pri vzhodnih in zahodnih Slovanih) v pomenu radodarni ali velikodušni večer.
    Vsebina krščanskega božiča
    Bistvo krščanskega božiča je praznovanje rojstva Jezusa Kristusa. Sveto pismo (Lukov evangelij) pravi, da sta se Jožef in Marija odpravila v Betlehem v času, ko je bila Marija že visoko noseča. V Betlehemu nista mogla dobiti prenočišča, zato sta se zatekla v hlev. Tam je Marija rodila Jezusa in ga položila v jasli, ker druge postelje zanj nista imela.
    Dogodek opisuje Evangelij po Luku z naslednjimi besedami:
    Tiste dni je izšel ukaz cesarja Avgusta, naj se popiše ves svet. To popisovanje je bilo prvo v času, ko je bil Kvirinij cesarski namestnik v Siriji. In vsi so se hodili popisovat, vsak v svoj rodni kraj. Tudi Jožef je šel iz Galileje, iz mesta Nazareta, v Judejo, v Davidovo mesto, ki se imenuje Betlehem, ker je bil iz Davidove hiše in rodbine, da bi se popisal z Marijo, svojo zaročenko, ki je bila noseča. Ko sta bila tam, so se ji dopolnili dnevi, ko naj bi rodila. In rodila je sina, prvorojenca, ga povila in položila v jasli, ker v prenočišču zanju ni bilo prostora (Lk, 2,1-7).
    Glavni članek: Jezusovo rojstvo.
    V spomin na ta dogodek kristjani postavljajo jaslice. Navada pošiljanja voščilnic in okraševanja božičnega drevesca izvira iz 19. stoletja in ima le malo skupnega s krščanstvom.
    Datum krščanskega božiča
    Datum rojstva Jezusa Kristusa ni znan. Praznovanje Jezusovega rojstva so postavili na prejšnji staroverski praznik rojstva novega sonca - zimskega sončnega obrata. Nekateri menijo, da je datum izbral cesar Konstantin, da se je ujemal z rimskim praznovanjem boga Sonca. Drugi menijo, da je papež Julij I. določil božič kot praznik Jezusovega rojstva na dan 25. decembra. Koptska, jeruzalemska, ruska, srbska in gruzijska pravoslavna Cerkev praznujejo božič 7. januarja, ker še vedno uporabljajo julijanski koledar.
    Zgodovina
    Praznovanje korenini še iz predkrščanskih časov, ko so mnoga ljudstva častila nastop zimskega solsticija, ko se dan začne ponovno daljšati in tako simbolizira zmago dobrega nad zlim. Čas torej, ko zima res zaživi v vsem svojem sijaju in sonce zmaga nad temo, je širom sveta že dolgo čas praznovanja.
    Predkrščanska poganska češčenja
    Več stoletij pred Jezusovim rojstvom, so pogani na območju današnje Evrope častili svetlobo in rojstvo v najtemnejših dneh zime. Veselili so se zimskega solsticija, ker so se lahko nadejali daljših dni in toplote, ki jim jo bo naklonilo sonce.
    V Skandinaviji so severnjaki (Skandinavci) slavili Yule oz. zimski solsticij, in sicer vse od 21. decembra ter skozi ves januar. Očetje in sinovi so kot priznanje, da se je sonce naposled vrnilo, nanosili drv in kuriva, ki so jih potem seveda sežgali. Ljudje so se nato gostili in praznovali vse dotlej, dokler ni ogenj dogorel oz. je zmanjkalo kuriva, kar je včasih trajalo tudi do 12 dni. Severnjaki so verjeli, da vsaka iskra ognja predstavlja novega pujska ali telička, ki se bo skotil v prihajajočem letu.
    Konec decembra je bil idealen čas za praznovanje v drugih predelih Evrope. V tem času leta so zaklali večino živine, ki jim je tako pozimi ne bi bilo treba krmiti. Za mnoge je to bil edini čas v letu, ko so imeli na razpolago zaloge svežega mesa. Poleg tega je to bil tudi čas, ko je večina vina in piva, ki so ga proizvedli čez leto, fermentirala in so ga končno lahko zlili po žejnih grlih.
    V Nemčiji so ljudje v času praznika sredi zime častili poganskega boga Odina. Ljudje so se tega boga nadvse bali, saj so verjeli, da je ponoči na svojih "preletih" opazoval ljudi in se potem odločal, koga bo nagradil in koga kaznoval. Zaradi njegove nočne prisotnosti so mnogi raje ostajali v varnem zavetju svojih hiš.
    Tradicionalne šege
    V Sloveniji in na Hrvaškem je poznana šega kurjenja velikega kosa lesa, čoka, panja oziroma badnjaka, ki je moral goreti čim dlje. Šega je bila živa dokler so v hišah obstajala odprta ognjišča. Čok je bil neke vrste hišni bog, saj so mu darovali vino, hrano in so iz njega tudi prerokovali
    Tako, kot kupalski kresovi, so bili še v 20. stoletju živi tudi tradicionalni zimski kresovi ob božiču. Šega izvira iz praznovanja zimskega sončnega obrata, ki je bilo naravna meja v tradicionalnem načinu življenja. Kresovi na naravne meje, božič, kupalo (kresni večer), Jurjevo itd. so prežitek iz predkrščanske dobe. Podobne obrede so opravljali tudi v drugih krajih Evrope; v Litvi še danes imenujejo božič kalėdos, ki dobesedno pomeni “noč debla”, [12] in ki zelo spominja na slovenski izraz “koledovanje”. Koledovanje je še danes poznano na podeželju. Vesela družba s petjem in plesom obiskuje domove, na kar jim domačini dajo darove. Pesmi, ki se pojejo v zimskem času od božiča in Novega leta do konca zime imenujemo kolednice.[13]. Ponekod so bili koledniki tudi našemljeni.

    Oj kole – kole – koledo
    Leto lepo mlado!
    Da bi nam pomnožilo
    Našo ovčjo stado!
    Oj kole – kole – koledo!
    Vsebina rodnovernega božiča
    Slovanski rodnoverci praznujejo v času božiča zimski sončni obrat, ki ga imenujejo z različnimi tradicionalnimi imeni, koleda, kračun, zimski kres, Svarožič ali pri južnih Slovanih, božič. Pri rodnovernih praznovanjih gre skozi sodobno interpretacijo za nadaljevanje predkrščanske tradicije. Pavel Medvešček je na podlagi ljudskega izročila ugotovil, da so se na Banjški planoti, v Posočju in Slovenski Istri staroverski obredi opravljali še vse do prve svetovne vojne; bili so strogo tajni, saj je krščanstvo staroverce preganjalo, zato so tudi staroverci na zunaj živeli kot kristjani.
    Vsebina ameriškega božiča
    V novejšem času se pri nas uveljavlja tudi druga oblika praznovanja božiča, ki ni povezana s krščanstvom. Ker gre za nov pojav, še nima uradnega imena. Imenujmo ga ameriški božič, ker je k nam prišel iz Amerike.
    Osrednja osebnost te oblike praznovanja božiča je Božiček, ki prinaša darila. (Božiček v krščanstvu sploh ne obstaja in je svojo vizualno podobo dobil z oglasom Coca-Cole). V praksi je ameriški božič zelo potrošniško usmerjen praznik, povezan s kupovanjem velike količine daril, s pisanjem čim večjega števila voščilnic, s čim večjo božično jelko in z veliko okraski.
    Nekateri Evropejci niso navdušeni nad ameriškim potrošniško usmerjenim božičem in si prizadevajo vrniti božiču evropsko podobo. V nemško govorečih deželah so v ta namen ustanovili gibanje "Weihnachtsmannfreie Zone" - gibanje za območje brez Božička. Zvečer imajo večerjo, grejo spat, zjutraj pa dobijo darila.
    (vir: Dolenc, Jože: Božič na Slovenskem, Celje, Mohorjeva družba, 1969,
    wikipedija)

  • Dan samostojnosti in enotnosti
  • je državni praznik v Republiki Sloveniji, ki ga praznujemo 26. decembra in je dela prost dan.
    Ta dan obeležuje razglasitev izidov plebiscita o samostojnosti 26. decembra 1990 (plebiscit je potekal 23. decembra 1990), na katerem je od 93,2 odstotkov udeleženih volivcev na vprašanje »Ali naj Slovenija postane samostojna in neodvisna država?« okoli 95 odstotkov odgovorilo pritrdilno (tj. 88,5 odstotka vseh volivcev), s čimer se je začela osamosvojitev Slovenije.
    Do septembra 2005 se je praznik imenoval le dan samostojnosti, a so ga s spremembo zakona o praznikih in dela prostih dnevih na pobudo takratne opozicijske stranke Socialni demokrati, dopolnili z in enotnosti, saj naj bi ta dan namreč Slovenci pokazali največjo mero enotnosti v svoji zgodovini.
    (vir:wikipedija)


       

     

    | Slovenija | Avstrija | Hrvaška | Italija | Madžarska |

    20152016201720182019202020212022202320242025 |


     
           
             
     
     

      All rights reserved. © Copyright 2009 - 2020 Powered by Pisarna386.com ®  Author Robert Kolar. Verzija 20.03.22